Kako nevarna je Parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je kronična bolezen, ki vpliva na gibanje bolnika in povzroča tudi različne druge težave, kot je denimo tremor. Gre za počasi napredujočo bolezen centralnega živčnega sistema, ki je znanost zaenkrat žal še ne zna zaustaviti.
Zanimivo, da Parkinsonova bolezen 50 % pogosteje napade moške kot ženske in se navadno razvije nekje okoli 50. leta starosti. Ni pa to natančno merilo, kajti bolezen lahko doleti tudi mlajše. Eden teh primerov je svetovno znani filmski igralec – Michael J. Fox, ki se z boleznijo bojuje že od svojega 37. leta.
Simptomi Parkinsonove bolezni
Simptomi omenjene bolezni niso vedno enaki in jih vsaj na začetku marsikdo spregleda. Tako poznamo tudi predsimptomatsko obdobje, v katerem se lahko pojavijo težave z vonjem, motnje spalnega ritma, zaprtje in opazne vedenjske težave.
Večina Parkinsonovo bolezen pozna po značilnih simptomih, kot so tresavica (tremor), ki se navadno kaže v značilnih gibih s prsti, zmanjšana sposobnost gibanja, izguba občutka za nekatere avtomatske procese (požiranje, ritmična hoja …). Pojavijo se tudi motnje v govoru, ki postane monoton.
Zakaj pride do bolezni?
Nekega jasnega razloga, zakaj pride do pojava Parkinsonove bolezni, še nimamo. Prav tako so povsem različni poteki pri različnih ljudeh. Raziskovalci s tega področja ugotavljajo, da ima 14 % pacientov sorodnika z enako boleznijo v prvi ali drugi stopnji, kar nakazuje na dedni vpliv.
Do bolezni pride zaradi izgube nevronov, kar povzroči gibalne motnje. Nevroni namreč izločajo dopamin, največ pa ravno v predelu možganov, ki je zadolžen za nadzor in izvajanje gibanja. Bolezen diagnosticira zdravnik na podlagi prepoznane akineze in vsaj še enega od kliničnih simptomov (tremor v mirovanju, rigidnost ali posturalne motnje).
Zdravljenje Parkinsonove bolezni
Ozdravitev Parkinsonove bolezni žal ni mogoča, se pa nabor načinov zdravljenja ves čas dopolnjuje. Eden najbolj znanih načinov, ki daje spodobne rezultate, je globoka stimulacija možganov. Na voljo je tudi več različnih zdravil, ki same bolezni sicer ne zdravijo, zato pa lajšajo simptome, pri čemer vsa delujejo tako, da nadomeščajo izgubo dopamina v možganih.
V nabor zdravil za lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni spadajo tudi zdravila, ki zavirajo razgradnjo dopamina. Ker se pri tej težki bolezni pojavljajo tudi težave psihične narave, kot je depresija, je seveda zelo pomembno, da se zdravljenje usmeri tudi v to smer.
Življenjska doba in druge tegobe
Čeprav Parkinsonova bolezen velja za hudo in neozdravljivo bolezen, pa je prognoza precej bolj optimistična, kot bi menili. V primeru, da je bolezen zgodaj odkrita in primerno zdravljena, je pričakovati, da bo bolnik lahko živel dokaj normalno življenje, njegova življenjska doba pa ne bo nič kaj krajša od zdravih ljudi.
Parkinsonova bolezen pri različnih bolnikih poteka drugače. Tudi vsak simptom zase pa na svoj način greni življenje bolniku. K prej naštetim dodajmo še pozabljivost, pa težave z odvajanjem in tesnobo. Na srečo so na voljo društva, kjer se združujejo bolniki s to boleznijo in so deležni ustrezne in kvalitetne podpore za lažje soočanje z boleznijo.
